Trump postavil nov pogoj za konec vojne z Iranom: Teheran mora plačati odškodnine

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek kot pogoj za dogovor o koncu vojne z Iranom zahteval, da Teheran plača odškodnine za ljudi, ki naj bi bili ubiti ali hudo ranjeni v iranskih napadih. Na svojem družbenem omrežju Truth Social je zahteval odškodnine tudi za vse žrtve iranskega režima v zadnjih 50 letih.

Ameriški predsednik je Iran v svoji objavi povezal tudi z napadom na ameriški rušilec Cole v Jemnu leta 2000. V napadu v pristanišču Aden je bilo ubitih 17 ameriških vojakov. Preiskavi ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI je sicer pokazala, da so napad načrtovali in izvedli pripadniki teroristične mreže Al Kaida.

Trump zahteva, da Iran prevzame odgovornost tudi za smrt in škodo, povzročeno ljudem v Libanonu, Siriji, Jemnu in Gazi. Dejal je, da je svojim predstavnikom naročil, naj bodo zahteve vključene v vsa prihodnja pogajanja z Iranom.

Ameriški predsednik je tako odgovoril na zahteve Teherana za finančno nadomestilo za vojno škodo s strani ZDA in Izraela. Iran naj bi poleg odškodnine zahteval konec ameriških groženj, odpravo pomorske blokade svojih pristanišč in umik ameriških sil iz regije. Teheran je to povezal z odprtjem Hormuške ožine, poroča televizija NBC.

Iransko zaprtje strateško pomembne Hormuške ožine Trumpu povzroča politične in gospodarske preglavice, zato je ameriška vlada v ponedeljek med drugim za nadaljnjih 90 dni podaljšala izjemo od ameriškega zakona Jones Act, ki ureja pomorski prevoz blaga med ameriškimi pristanišči.

Izjema omogoča prevoze tujih ladij med ameriškimi pristanišči, podaljšanje pa velja izključno za energente. Bela hiša je podaljšanje utemeljila s potrebo po zagotavljanju nemotenega dostopa vojske in ključnih industrij do strateško pomembnih virov, poroča televizija CBS.

Energetski pritisk Irana se medtem kaže tudi v stanju ameriških strateških zalog surove nafte, ki so se prejšnji teden zmanjšale za 6,1 milijona sodov in padle na 298,7 milijona sodov, poroča televizija CNBC in dodaja, da je to najmanj od leta 1983.

Strateške zaloge so ustanovili po naftni krizi leta 1975, njihova uradna zmogljivost pa je okrog 714 milijonov sodov. Pred začetkom ameriških in izraelskih napadov na Iran 28. februarja je bilo v rezervah približno 415 milijonov sodov. Trump je nato marca odredil sprostitev 172 milijonov sodov.